Diese Seite drucken

„Ceptariś jo cowanje mójog‘ žywjenja“

Von Adelheid Daume Mittwoch, 10. Mai 2017
Jenifer Dünnbierowa z Wjerbna, referendarka na Dolnoserbskem gymnaziumje. Foto: Michael Helbig

NC: Kněni Dünnbierowa, pśed-stajśo se krotko a pomjeńśo nejžwažnjejše stacije Wašogo žywjenja.

Jenifer Dünnbierowa: Som se naroźiła 1993 a wótrosła na Górach, źož smy gromaźe bydlili ze starkeju nanowego boka, maminorěcneju Serbowku. Wót njeje som móje prědne serbske słowa słyšała. Ako małe źowćo pak njejo mě wědobne było, až to jo serbska rěc. Pózdźej som se wobźěliła na serbskej wucbje w zakładnej šuli „Mato Kosyk“ w Brjazynje, źož som wuknuła wót 1999 do 2003. Pó wuchójźenju šule som wót 2003 do 2011 chójźiła na Dolnoserbski gymnazium (DSG). How som se wobźěliła na wugbaśowem kursu serbšćiny a móju abituru złožyła. Pópšawem njejsom kśěła absolwěrowaś direktny studium, ale dualny na eventmanagement. Ale ten problem jo był, až w našom regionje jo jano kužde źaśete lěto jadno městno liche.

Wy sćo pón študěrowali na uniwersiśe w Lipsku na wuceński amt (Lehramt). Dla cogo sćo se za toś ten studijny směr rozsuźili?

(0 )
Bitte anmelden, um einen Kommentar zu posten