Gano běšo „śota Stefka“ wuzbadała w Bramborskem Casniku 1884/32 tekst rědneje pěsni (gl. NC 52/2017, b. 6). Jo zajmne, w knigłach raz za njeju a za melodiju pyskotaś.

1) Smolerjowe Pěsnički hornich Łužiskich Serbow, 1841, b. 204, zapisuju we kapitlu Reje-Tanzlieder tekst a noty pěsni „Lubosćow horje – Liebesleid“. Wóna ma dwě štucce pó styrich smužkach. We njej groni se:

Štó to wěri, kak to boli,

hdyž so luby z druhej nori, ...

Dźi jenož, ty falšna duša,

dźi jenož, hdźež so ći słuša! ...

Pódobna pěseń jo teke w nimskich zběrkach zapisana. We serbskich spiwnikach su tekst a noty pó „Pěšničkach“. Na pś. ma to Towaršny spěwnik Jana Bulanka, 1980, b. 232, jadnogłosnje ako pla Smolerja.

2) Ceło hynakšy tekst zbasnijo na tu melodiju w lěśe 1846 Handrij Zejler za swój epos „Serbski kwas“, kótaryž wordujo z kompozijami K. A. Kocora oratorium. Tekst z titelom „Spěw“ ma sedym štuckow pó pěś smužkach. Charakteristiska jo pěta smužka:

Štó to mysli, što to wěri,

kak so hólčik k rejam ćěri,

domach chromy Pěta,

na skakańcy lěta

a njej`nihdy, nihdy dosć.