Dobry źeń! Mě gronje Max Bagańc a ja som nowy praktikant redakcije Nowego Casnika. Wót zachopjeńka septembra mam góźbu, něco wót redakciskego źěła a serbskego žurnalizma we tom jadnučkem dolnoserbskem tyźeniku nazgóniś.
Som 21 lět stary a študěrujom sorabistiku we stwórtem semesterje na uniwersiśe w Lipsku. Tam teke bydlim we małem bydleńskem zgromaźeństwje (WG) we jutšnem měsćanskem źělu Anger-Crottendorf.
Ja pśidu z dłujkozajtšnego roga Dolneje Łužyce, ze stronow mjazy Gubinom a Pśibrjogom/Eisenhüttenstadtom, pótakem zwenka źinsajšnego serbskego bydleńskego ruma. Mója wjas Streichwitz (na serbske: za Muku Stśěgojce, za Wenzelom a drugimi mjenjowědnikami Stryjkojce) lažy we gmejnje Nowa Cala (Neuzelle), a stakim niźi 30 do 40 kilomejtarjow wót aktualnego sedlarskego ruma.