„Septembermaant is Plattdüütskmaant“

Awtor: Stefanie Krawcojc srjoda, 11. oktober 2017
Tak wabi „Ostfriesische Landschaft/Oostfreeske Landskup“ za dolnonimsku rěc. Foto: Timo Müller / www.bebold.de
Lara, Elias, Chantal,Tim und Tom aus Prenzlau mit dem neuen Arbeitsheft. Mit dabei: Illustratorin Ulrike Dahlke (rechts hinten) sowie Autorin und Plattlehrerin Doris Meinke. Foto: A. Flügge

Cesto se groni, až Nimska jo stat z jadneju narodneju rěcu. To njejo wěrno, gaž glědamy na mjeńšyny, ako how žywe su, a to njetrjefi, gaž glědamy na migranty, ako su w běgu casa k nam pśišli. Tež nimska rěc jo wjelebocna, głownje se rozeznawatej wusokonimska a dolnonimska rěc. Dolnonimski („platt“) se powěda wót někak 4 - 5 milionow luźi we wšakich wariantach w Šleswig-Holštejnskej, Mecklenburg-Pśedpomorskej, Dolnosakskej, Nord-rhein-Westfalskej, Saksko-Anhaltskej, pódpołnocnej Hesseńskej a w durinskem Eichsfelźe. We Bramborskej mamy dolnonimsku rěc w Uckermarku, Prignitzu a Flämingu. Wše warianty teje rěcy su wobgrozone. We někotarych dolnonimskich stronach wójuju, aby znaśa a wužywanje swójeje rěcy zasej pówušyli a zmócnili. To płaśi wósebnje za połnocne strony we Nimskeje, we Dolnosakskej, ale tež we Bremenje abo Hamburgu.

artikel pógódnośiś
(0 )
Pšosym zalogujśo se, cośo-li komentar dodaś
 

Pśiźo k Wam do domu z postom
abo roznosowaŕ Wam jen pśinjaso

  • nejnowše powěsći wót serbskego žywjenja
  • tšojenja, reportaže, portreje, měnjenja
  • ze serbskich jsow a z města

Nowy Casnik skazaś


połny pśistup za Nowy Casnik online a za e-paper

  • cełe wudaśe k lazowanju online
  • archiw slědnych wudaśow
  • fotografije woglědaś, artikele komentěrowaś

Nowy Casnik online skazaś